V semiški občini uspešno deluje kar lepo število društev. Med temi je največje Društvo
upokojencev Semič, ki združuje skoraj petsto članov.
Delo semiških upokojencev se odvija v posameznih sekcijah. Med temi je precej aktivna
kolesarska sekcija, ki jo že več let prizadevno in uspešno vodi Zvonka Satošek. Tako od
pomladi do jeseni do sedemindvajset kolesarjev vsak torek dopoldne izbere dnevno turo po
manj prometnih cestah Bele krajine in sosednje Karlovške županije. Po izbrani poti se
skladno s prometnimi predpisi zapeljemo. Torkove vožnje so največkrat krožne, seveda pa
se vmes ustavimo, oddahnemo in spijemo kavo.
V letošnjem zadnjem počitniškem tednu smo zaradi slabega torkovega vremena našo vožnjo
prestavili na sredo, 26. avgusta. Kar enaindvajset se nas je zbralo na startu pred gasilskim
domom v Semiču, kjer smo se dogovorili o poteku vožnje: Semič – Krasinec – Rosopajnik
(HR) – Žuniči – Adlešiči – Gradac – Semič.
Ob 8.30 smo se odpeljali po dogovorjeni trasi. Trije junaki so poganjali kolesa »na žgance«,
ostali pa smo se peljali s pomočjo elektrike. Iz Gradaca smo vožnjo nadaljevali čez Krasinec,
preko mejne reke Kolpe v Pravutino na Hrvaškem. Pot nas je vodila dalje čez Malo in Veliko
Pako proti gori Lipnik, kjer se je kljub vzponu začel najlepši del naše vožnje v globoki senci
med Kolpo na desni in Lipnikom na levi strani, vseskozi po hrvaški strani mejne reke Kolpe.
Peljali smo se čez hrvaške vasi Mrzljaki in Bogovci do najvišje točke te vožnje v vasi
Rosopajnik, kjer smo se za nekaj minut ustavili, da smo zajeli sapo.
Sledil je spust do vasi Ladešići, po obkolpski cesti pa smo nadaljevali do vasi Prilišće, kjer
smo prestopili državno mejo in se čez Žuniče, Miliče in Marindol odpeljali proti Adlešičem,
nato pa čez Griblje in Krasinec v Gradac, kjer smo se ustavili na kavi in daljšem počitku, po
katerem smo se že pred poldnem vrnili v Semič.
Ta kolesarska tura je bila ena daljših, saj smo po Sloveniji in Hrvaški brez težav prevozili kar
šestdeset kilometrov.
Semiški upokojenci – kolesarji upamo, da bomo prevozili še veliko prijetnih kilometrov in da
bomo tako vsaj delno izpolnili geslo »Vozimo hitro, staramo se počasi«.

Besedilo: Peter Golobč